fbpx

MOŠKI GRE NA DUHOVNO POT …


Včasih nanese situacija, da se znajdem v debatnem krogu, ki mi da veliko manevrskega prostora za učenje. Tudi pred kratkim je bilo tako. Mešana družba je zatopljena v pogovor o
življenjskih dognanjih, resnicah, zmotah, duhovnosti … Nekaj časa pogovor med moškimi in ženskami teče lepo uravnovešeno. Kar naenkrat opazim, da se moški dvigamo nad ženske in prevzemamo dominantno držo. Ženskam ne dovolimo, da izrazijo svoje. Sicer je izrečenih veliko lepih naučenih fraz na temo duhovnosti, a ženske postajajo vse bolj žalostne in potrte. Vsa ta vedenja se izražajo preveč v zraku in neprizemljeno. Tudi mene začenja boleti glava. Pogovor uhaja stran od konteksta in izgublja rdečo nit. Naenkrat je v zraku čutiti napetost in tekmovalnost v imenu duhovnih znaj. Poizkušam pogovor vračati nazaj v bistvo in obenem nanizati primere iz življenja v upanju, da mogoče odprem prostor za čutenje. Očitno se med pogovorom dotikamo tem, ki sprožajo bolečino in neprijetne občutke. Pogovor se sicer povsem kulturno odvije do konca. V zraku pa je ostal tisti občutek, da smo nekaj sicer premaknili, a je še veliko ostalo nerešenega. Opažam, da vedno, ko se v pogovoru približam čutenju, rad pobegnem v duhovna pravila in ne izpeljem procesa do konca. To mi daje občutek, da ogromno energije ostaja v zraku. Sprašujem se osvoji vlogi znotraj kroga. Sicer je vse izrečeno povsem na mestu, a premalo dajem pozornosti ženskam. Napredujem in pustim, da izrazijo pomembna občutenja, toda premalo. Naslednjič se moram gospodom zahvaliti in še ženske povprašati za mnenje. Tako lahko znova vrnem pogovor v ravnovesje. Tudi sebi na tak način lahko vlijem občutek, da sem opravil
moško vlogo. Vprašam se, na kaj mi pritiska situacija in kaj mi kaže. Takoj me ponese v spomine na začetek moje poti in že najdem sebe točno takšnega, kot mi ga predstavi gospod. Na ven delujem umirjen, poln sem iniciacij, prebranih knjig in duhovnih izrazov, a vse gre mimo srca. Glava je center dogajanja. A okolica me zaznava v celoti. Tam pa se
vrtijo vse moje zgodbe in vzorci, kjer imam ujet čustveni naboj. Ta faza je dobra, da ustavim škodljive vzorce vsaj na fizičnem nivoju in mi lahko kakšna naučena znanja koristijo. Za razrešitev pa je potrebno iti globlje v čutenje. Začutiti moram vsa čustvena stanja in si dovoliti, da me spet prevzame duša, spokoj in energija. Takrat od vzorca ostane le spomin, ki ga brez težav izpustim, da gre mimo mene. Priznam si, da mi je malo nerodno. Čutim, da se tiščim na grlo, da ne bi kaj preveč povedal ter čustveno odreagiral. Besen sem, ker ne reagiram. Jezen sem na vse te zgodbe, ki me še čakajo. Kot, da ni dovolj, da jih zaznam. Žal
ne. Počutim se kot da sem paraliziran v čustvih in ustavljam pretok energije. Strah me je, kaj bom še hudega začutil v sebi. Rad imam svetlobo in ljubezen. Ta pa vedno pride z razlogom in od mene hoče resnico in delo. Odnos do žensk mi kaže moj odnos do duše. Bolj kot jih
sprejmem, bolj sprejmem svojo dušo. Bolj kot sprejmem svojo dušo, lažje mi je v življenju. Duša mi je avtoriteta a počasi spuščam strah pred njo. V svetu manipulacije me včasih odnese iz sebe in se težko prebijem nazaj. A druge poti žal ni. Moram se sprejeti takšnega kot sem, z vsemi spomini, kjer je ujeta moja energija in moram se sprejeti v vsakem trenutku v vseh okoliščinah. Močan sem takrat, ko se čutim, da izhajam iz srca in sledim svoji duši. Dobrodošli, da razrešimo in osvobodimo kakšen nov vidik svoje duše. http://www.mocduse.com/

Leave a Comment