Na transparentu sem zagledal napis »Tišina ubija«. Res je bilo vse skupaj v kontekstu nekih drugih interesov, pa vendar mi je stavek sprožil razmišljanje. Misel na tišino v mene naseli mir in toplino. Situacija brez motilcev, ki omogoča pogovor s samim seboj, s svojo dušo. V tišini se vedno sprostim, počutim se varen in telo se najhitreje regenerira v tišini. Najboljše ideje sem vedno dobil v tišini. Lahko celo rečem, da najbolje delujem iz tišine. Ni pa bilo vedno tako. V mladosti, ko so se mi začeli pojavljati neki globoki strahovi, sem se samote in tišine na smrt izogibal. Vedno sem se boril sam s seboj, da sem se lahko umiril. Največkrat mi je pomagalo, da sem tekel po gozdu, naredil raztezalne vaje in se prepustil naravi, da me sama odpelje v nek meditativni kotiček. Takrat sem lahko vse skupaj premislil, predihal in si dovolil, da me prevzamejo nove ideje. Takšna praksa mi je šla več let. Čez čas pa me je potegnila nevidna sila v neko temačno brezno občutkov, ki so bili močnejši od mene. Počutil sem se kot bi se vse nerazrešene družinske in osebne travme naenkrat zgrnile nad mene. Vztrajal sem v skrivanju svojega notranjega stanja. V nekem momentu so se začeli okrog mene odvijati konkretni nerazumni dogodki. Nevidne sile so prevzele celo ljudi, ki sem jih poznal in so bili običajno »normalni«. Opazil sem, da se to dogaja, ko se poskušam vrniti iz stanja miru in spokoja v družbo. Moral sem se poglobiti v duhovnost in raziskati, kaj se me v energiji loteva. Začelo se je bilo obdobje izredno intenzivnega dela na sebi. Treba se je bilo soočiti z ogromno težkimi zgodbami preteklosti in vsemi ujetimi čustvi v njih. Gledam stanje v družbi in vidim, da je še veliko dela. Vse kar v sebi premaknem se odrazi navzven. Želim si, da vas prihaja več, da skupaj ustvarimo stanje, ki bo omogočilo pravi napredek, ki prinese svobodo. Zdaj vsaj razumem, zakaj se določene družbene strukture bojijo miru. Mir je stanje, ko se pokaže vse, kar je v nas. Takrat duša želi na površje in vsi dogodki, ki so jo iz nas izrivali, se naenkrat pokažejo. To je kot pri potovanju iz kraja v kraj in nazaj. Vidimo tisto, kar pač na poti je.
Dobrodošli na svetovanja in terapije, da skupaj osvetlimo pot, ki je pred nami in jo prehodimo v moči.
